Blogaktiven

V nedeljo, 29. 10., je potekal 22. Ljubljanski maraton.  Na Ljubljanski maraton me vežejo lepi spomini, saj sem leta 2015 tukaj pretekel svoj prvi maraton. Takrat s časom 3h19min. Tudi proga je zaradi minimalega vzpona primerna za lovljenje časov, vzdušje pa je sploh the best.  Tokrat sem bil zaradi septemberskega maratona Bovec prijavljen na 21K. Obeti so bili slabi. Konec septembra in začetek oktobra mi je malo nagajalo deževne vreme, konec oktobra pa prehladi in bolečine v grlu. V celem oktobru sem tako uspel preteči samo 215km, kar je sramotno malo proti 368km kilometrom v Avgustu. Popustil tudi pri prehrani in pojedel kakšen OH preveč.  V soboto, dan pred tekom, sem se zaradi bolečega grla spraševal, če bom sploh dosegel standardnih 1h30min. Odločil sem se, da bom upošteval nasvet predsednika vlade. Ne bom jamral, ampak bom iskal rešitve. Spil sem Aspirin plus C, se v petek najedel z različnimi vrstami OH, v nedeljo zjutraj v nos brizgnil Operil in odšel proti štartni lin