Blogaktiven

Po dobrem letu je čas, da obudim tudi potovalni del bloga. Danes je postalo uradno. Pozimi odhajama v Mjanmar ozi. Burmo, kot jo pri nas še občasno imenujemo.  Mjanmar je država v Jugovzhodni Aziji in leži med Tajsko, Indijo in Bangladešem. Za obiskovalce se je odprl še relativno pozno (med leti 2013 in 2014). Tako da tudi njegova turistična infrastruktura (razen na severu) še tudi malce šepa.  Ampak ravno to je čar backpanja. Odkrivanje predelov, ki se jim običajni turisti izognejo. ( Nekaj več o backpanju .) Trenutni načrt je prileteti iz Zagreba v Bangkok (Tajska) in od tam oditi z avtobusom v Mae Sot in od tam prečkati mejo ali pa odleteti v Yangon. V Myanmaru boma kakšen teden preživela na severu in potem še približno dva tedna na jugu, ki je, kot sem že povedal, tudi manj obiskan iz strani zahodnjakov. Vendar je za podrobnejšo načrtovanje in itinerarij še veliko časa, saj se odpravljama tja konec januarja. Sedaj nama ostane še samo dolgo čakanje do odhoda.

Zadnja dva tedna sta bila rekordna. V tednu od 7. do 13. avgusta sem uspel narediti 102km, kar je za mene rekordna tedenska kilometrina. Nisem pa bil toliko priden z vajami za moč; uspelo mi jih je namreč narediti zgolj dve. V soboto sem uspel opraviti tek na Pohorje v dolžini 20km in vzponom 950m v času 2h 16min; v nedeljo pa tek na 37km v dobrih treh urah. 20km. 900m elevation gain. #runningisfun #runnersofinstagram #runningislife #run #running #trail #trailrunning #marathoner #marathontraining #trailmarathontraining #fit #fitstagram #instafit #instarunner #runnersofinstagram #sportslife #sportobsession #sport #mizunodaichi2 #mizuno #garmin #garminfenix #garminfenix3 #garminfenix3hr #myprotein #myproteinsi #partycipiraj #zganise #vztrajam A post shared by Klemen M (@klemenmesarec) on Aug 12, 2017 at 2:31am PDT V soboto, 26. avgusta, me čaka prvi trail polmaraton, Maraton pohorje . Proga je dolga 22km in ima 1129m vzpona. Težko predvidevam čas, ki ga bom potreboval,

Teden od 31.7. do 6.8. je bil (milorečeno) vroč. Temperature do 35 stopinj, nebo brez oblačka in visoka vlažnost. Katastrofalni pogoji za tek.  Vendar, če se pripravljaš za maraton in imaš izdelan načrt vadb, je potrebno iti tudi preko ovir kot so vremenske neprilike. Tudi na sam dan maratona je velika verjetnost, da vreme ne bo popolno. Če imaš srečo je deževno, če nesrečo pa direktno sonce in 30 stopinj.  Držal sem se svojega načrta in opravil 8 tekaških treningov, 3 treninge za moč in eno seanso plezanja na umetni steni. Skupno takopretečenih 96,5 km.  Sami teki niso bili nič posebnega, razen, da sem imel zaradi vročine slabši povprečen tempo. Sem pa uspel v nedeljo na trail teku opraviti 750m vzpona v 15km teka.  Sploh pa je ob teh vremenskih pogojih pomembno, da se ustrezno hidriramo (v tem vremenu res cenim svoj camelback) in ob tem tudi nadomeščamo elektrolite. Pomanjkanje le teh, lahko namreč hitro vodi v kakšne neprijetne težave. Kot zanimivost: obstaja tudi zastr