Bovških premočenih 42 kilometrov

V soboto, 16.9., me je čakala glavna tekaška preizkušnja te jeseni. Maraton v Bovcu.

Priprave na maraton sem imel cel teden pred samim maratonom. V soboto 15km ''dolgega'' teka,  v ponedeljek 25min intervalnega teka, v sredo 30 min teka in v petek 20 min počasnega teka. Do srede sem užival predvsem maščobe in beljakovine, ki sem jih nato zamenjeval z vedno več OH. Do petka, ko sem si privoščil OH dan. Za zajtrk ovsene kosmiče; za kosilo rdeč fižol, čičeriko in kvinojo; ter za večerjo polnozrnate pirine testenine in kvinojo. Za občasne malice pa 99% čokolada.

V soboto pa štart. 

Vremenska napoved je napovedovala nevihtna neurja in obilo dežja. Upal sem, da so se vremenoslovci v napovedi zmotili. Pogled v sobotno jutro, pa je pokazal, da so moji upi zaman. 

Priprave za maraton v soboto so potekale po ustaljenem ritmu. Zajtrk (ovseni kosmiči s suhim sadjem in sojinim mlekom) je bil ob 7:00 (3 ure pred štartom), začetek ogrevanja in napitek z elektroliti pa eno uro pred štartom. Sam štart za razdaljo 42k in 21k je bil ob 10:30 uri, ko so bila tla od nalivov že pošteno razmočena. 

Zaradi dobre priprave, ogrevanja postavitve sem imel eksploziven štart. Vendar sem se precenil in začel s prehitrim tempom. Prvi kilometer sem pretekl v v 3min in 23s, naslednjih 6 kilomterov pa sem vztrajal s tempom cca. 3min40s.

Ko se je začel vzpon, sem svoj hiter tempo obžaloval. Takrat se je tudi začelo katastrofalno vreme. Nevihte z nalivi. Dež je padal v zavesah, grmelo in bliskalo se. Proga je bila deloma tudi popolnoma poplavljena. V eni izmed luž se mi je noga udrla do kolena. Tudi sama proga je bila v polovici asfaltirana, v polovici pa fin pesek, gozdne poti ali poti na travnikih.

Nekje na 32tem kilometru sem srečal tekača, ki mi je zaupal, da je za njim že 43 maratonov, ampak takšnega vremena in razmer še ni doživel.
Sama narava in razgled je bil čudovit. Mestni maratoni so sicer boljši, ker lahko vedno računaš na navijanje, vendar dvomim, da se lahko veliko maratonov kosa z okoljem maratona v Bovcu. Čudovita Soča, dolina in vrhovi.

Na 35tem kilometru se je vreme nekako umirilo, vendar me je doletela utrujenost. Maraton se zares začne na magičnem 35 kilometru. 

Na tem delu mi je tudi tempo padel nekje na cca. 5min na kilometer, mučili so me tudi krči. Veliko vzpona v zadnjem delu maratona, mi tudi niso bili v največjo pomoč.

Maraton sem končal s 530m vzpona, povprečnim tempom 4min43s in časom 3h 18min in 55s na skupnem 15. mestu.To je daleč od mojega najboljšega časa, vendar sta mi zanimiva vremenska izkušnja, ki bi jo kdaj še z veseljem ponovil, čudovita narava ob Soči, super vzdušje in medalja za drugo mesto v moški kategoriji A, dali kar obilo zadovoljstva.

Naslednja postaja: 21kilometrov Ljubljane in 42kilometrov Dunaja.