Na poti iz centralnega v severni Mjanmar

Zadnja dva dneva sta minila v reki in na tirih.
23tega sva ob pol šestih začela najino pot iz Bagana v Mandalay po reki Iravadi. Prva stvar, ki sma jo opazila na najini ladji so bili sedeži. Ti so očitno bili iz kakšnega Adrijinega letala. Bili so stari letalski sedeži s slovenskimi navodili. Nenavadno kje na poti vse najdeš košček doma. Pa čeprav gre za stare adrijine sedeže.
Namesto pričakovanih 11ur je pot po reki trajala kar 14ur. Je pa to bila dobra priložnost za vsaj približen ogled življenja  ruralnega prebivstva v centralnem delu Mjanmara. Elektriko ima v Mjanmaru samo dobrih 30% prebivalstva, več kot polovica ljudi na podeželju pa živi pod pragom revščine.

Smo pa na reki opazili veliko čolnov za iskanje zlata. Mjanmar je zelo bogat z zlatom in dragimi kamni. Letno naj bi jih nakopali za cca. 31 milijard $. Vendar pa se veliko tega bogastva "izgubi", tako da tudi iskalci zlata od svojega plena nimajo veliko.

Sva pa na ladji srečala zanimiv par. Ona Nemka, on Švicar. Oba sta dala svoje službe na pavzo in odšla na 18mesečno potovanje po svetu. Trenutno teče njun četrti mesec, on pa je imel zraven celotno potapljaško opremo (razen bombe) in je tudi v Mjanmaru opravil nekaj potopov. Na potovanju vedno srečaš veliko zanimivih oseb, ki si zaslužijo spoštovanje.

24tega pa sva ob štirih zjutraj krenila na 11urno pot do Hsipawa, ki se nahaja v zvezni državi Shan, kjer še vedno traja baje trenutno najdlje trajajoča državljanska vojna. Hsipaw je seveda zelo daleč od dogajanja in popolnoma varen. Je pa bila toliko bolj razburljiva pot. Vlak je izgledal, kot da je star vsaj 50let (takrat je bil tudi verjetno zadnjič očiščen). Pot zaradi zibanja tudi ni primerna za tiste, ki trpijo za morsko boleznijo. 

Ob enajstih pa smo prispeli do mosta Gokteit. Glavne znamenitosti na poti iz Mandalaya v Hsipaw. Star enorirni železni most, ki se vije nad globoko dolino. Vožnja preko njega zna biti razburljiva, predvsem zaradi škripanja in ječanja, tako vlaka kot mostu.

Ob treh pa sva končno prispela v Hsipaw, kjer boma preživela tri dni. Na prvi pogled je Hsipaw zaspano podeželsko mestece obkroženo s hribi v severnem Mjanmaru. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za spoznavanje kulinarike, narave in kulture Shana.