Priprave na Myanmar. Drugič

V času pisanja tega zapisa do odhoda v Mjanmar manjka še natančno 28 dni. Za potovanje je urejenih že večina tehnikalij.
V ljubljanski Ambulanti za potnike sva osvežila svojo imunost s cepilno dozo tifusa in hepatisa A (nisma dobila avtizma). Obe bolezni sta pogosti v slabih higinskih razmerah, kar je v večini azijskih držav stalnica. Lahko pa obe bolezni staknemu praktično kjerkoli. Dobila pa sma tudi anti-malarike. V najinem primeru tablete Doksivibra, ki vsebujejo antibiotik doksiciklin. Tablete je potrebno jemati dnevno še en mesec po prihodu iz okuženega področja, vendar povzročajo relativno malo stranskih učinkov in so tudi najcenejše.
Na STA sva uredila tudi potovalno zavarovanje. Na srečo tovrstnega zavarovanja še nikoli nisma potrebovala v praksi, vendar pa poznam kar nekaj primerov, ko je dobro zavarovanje prišlo še kako prav. STA pri CareMed zavarovanju nudi tudi 10% popust, če smo pri njih kupili letalsko karto.
Dobil sem tudi potrjeno eViso za Mjanmar, ki pravzaprav ni viza, temveč povabilno pismo s katerim lahko za vizo zaprosimo pri prihodu v Mjanmar. eViso lahko ob plačilu 50$ dobimo na spletni strani mjanmarskega ministrstva za turizem. Je pa 50$ takšna klasična cena za vize. Nepalska in Iranska viza sta bili malenkost dražji in sta stala vsaka 50€.

Naročena je tudi mreža proti komarjem (seveda prevlečena z insekticidom). Potrebno je kupiti še pršilo proti komarjem (z vsaj 50% DEET-a), probiotike in sreedstva za lajšanje alergij in pikov.
Ostane še samo pakiranje in odštevanje dnevov.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tek in borilne veščine

Zadnjih sedem dni in itinerarij

V Mjanmaru moški nosijo krila