V Mjanmaru moški nosijo krila

V torek, 16.1., se je v Ljubljani na avtobusni postaji začelo najino potovanje. Eno vožnjo s kombijem, eno vožnjo z busom, tri letalske lete in 33ur kasneje sma se znajdla v Yangonu, glavnemu mestu Mjanmara.
Mjanmar je 5h in 30min pred srednjeevropskim časom in uporablja valuto kjat, menjalni tečaj pa znaša približno 1€=1600kjatov. Je pa menjalni tečaj odvisen od kakovosti in velikosti bankovca. Za bankovec 50€ tako dobimo več kjatov kot za bankovec v vrednosti 10€.

Z izbiro hotela sva imela srečo, saj se le ta nahaja v samem centru starega Yangona. Kakšnih 100m stran od 2000let stare strupe, ki danes služi kot središče krožišča.


Prvi dan (četrtek) sma izkoristila za ogled okolice, orientacijo, privajanje in spanje.

Je pa bil petek toliko bolj zanimiv. Dan sma začela z ogledom tržnice, kjer sma si oči napadla na dragih kamnih, zlatu in nakitu. Uspela sva si kupit vsak svoj longyi (krilo). Obstaja ženska in moška verzija (v Mjanmaru večina moških nosi krilo).



Nato pa odšla na triurno vožnjo s krožno žjeleznico okrog Yangona. Zunaj 34°C, vlak pa se počasi pozibava za začetku med barakarskimi naselji in bloki in nato med polji v bližini Yangona. V vmesnem času na njega stopajo domačini, ki potujejo iz enega na drugi konec in prodajalci sadja, ki glasno oglašujejo svoj produkt.



Na koncu dneva naju je še čakala Shwedagon pagoda. Na poti tja sma uspela še zavit v živalski vrt, ki je daleč od evropskih standardov.



Po dveh urah hoje sva pa le prispela do 2600let stare pa gode k kateri romajo številni mjanmarci za katere je vstop prost. Tuji državljani pa plačamo 10.000 kyatov na osebo. Načeloma je Mjanmar poceni, razen turistične vstopnine, ki so lahko absurdno visoke, kot je primer te pagode.

Na sami pagodi pa sem bil nekaterim bolj zanimiv jaz kot pa pagoda. Tri mjanmarke so z mano opravile celi photoshooting. Očitno so v Mjanmaru popularni visoki zabriti evropejci.

V soboto sva dan spet preživela v Yangonu, kjer sva se s trajektom odpravila preko reke v vas Dala, kjer sva si privoščila nek napitek med čajem in kavo. Naju pa še čaka 11 urna nočna vožnja z busom v Bagan. Mesto tisočerih templjev.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tek in borilne veščine

Zadnjih sedem dni in itinerarij