Na obisku pri princesi

24., 25., in 26. sva preživela v Hsipawu, ki se nahaja v državi Shan. V njen naj bi potekala trenutno najdlje trajajoča državljanska vojna. Vendar razen napisa v recepciji hotela, ki opozarja, da ne smemo zapustiti okolice mesta, nič ne kaže, da gre za vojno žarišče.
Hsipaw je mjanmarski Slovenj Gradec. Mestece ob reki sredi hribov. Mesto ima dva semaforja, dve glavni ulici, tržnico in zelenjavno tržnico. Zjutraj temperatura znaša približno 8°C, čez dan pa se povzpne na 30°C. 

25.tega sva se odpravila na peš raziskovanje mesta. Tržnica, zelenjavna tržnica in sprehod med polji. Po stilu oblačenja, hrani in izgledu se prebivalci Shana razlikujejo od Burmacev, ki sva jih srečala da sedaj. Izvedela sva tudi, da govorijo svoj jezik. 

26. tega pa sva si izposodila kolesa in si ogledala tudi bližino mesta. V bližini je veliko poljedeljskih vasic, kjer ponekod tovor še vedno prevažajo s pregovor, ki jo vlečejo vodni bivoli. V bližini Hispawa je tudi "little Bagan", kjer se nahaja več templjev, ki jih je že močno načel zob časa. 

Popoldne pa sva odšla na obisk k princesi. V Shanu se nahaja palača zadnjega princa Shana. V bistvu ne gre za palačo, ampak vilo iz leta 1924 zgrajeno v kolonialnem slogu. Tam obiskovalce sprejema Gospa Fern, ki je žena prinčevega nečaka in pripoveduje o zgodovini njihove družine, Shana in Mjanmara. Princ je bil poročen z avstrijko Inge, ki jo je spoznal na študiju v tujini. Inge pa je 10let živela kot princesa Shana. Princ je leta 1962 v vojaškem udaru "izginil", Inge pa je bila prisiljena zapustiti domovino. Leta 1994 je o svojih spominih napisala knjigo Somrak nad Burmo. Vojaška hunta se je z oblasti umaknila komaj leta 2016, še danes pa 25% poslancev avtomatsko pripade vojski. Gospa Fern in njen mož pa danes zbirata prostovoljne prispevke in prodajata knjige, da bosta lahko prenovila palačo.

Jutri pa zgodaj zjutraj odhajava nazaj v Mandalay. Od tam pa imava 28. let na peščeno plažo.