Iz Teherana v Shiraz
Včeraj sva dan začela v Nacionalnem muzeju Irana. Ima kar bogato kolekcijo iz pradavnine (nekje 250.000 let pr.n.št. naprej). Iran ima zelo bogato in pisano zgodovino, tako da je za vse, ki so mahnjeni na zgodovino ta muzej a must see.
Kar nama je še ostalo časa, sva ga izkoristila za ogled bazarja. Teheranski bazar je tako gromozanski, da sva v dveh urah, ki sma jih namenila ogledu, uspela videti samo del, kjer prodajajo preproge in blago. Seveda je pa ostalo dovolj časa za falafel.
Nato pa sva krenila na nočni vlak in 14urno vožnjo v Shiraz, tako da sva imela dovolj časa, da si malo ogledujema pokrajino.
Na vlaku sva srečala mlad iranski par, oba študenta, ki sta bila na poti domov za praznike (čez nekaj dni se začne Ramadan). Bila sta zelo prijazna, z nama delila sadje in nama plačala večerjo ter naju na koncu zjutraj še povabila na zajtrk in večerno rojstnodnevno zabavo. Iranci so res noro prijazni in hitro dobiš slabo vest, saj jim ne moreš vrniti prijaznosti, razen da odgovarjaš na njihova vprašanja. Posebej jih zanima, kakšno je evropsko mnenje o njih.
Zjutraj ob prihodu v Shiraz smo se odpeljali v vrt njenega očeta, kjer naju je pričakala prava pojedina. Med drugim sva lahko poskusila tudi njihovo tradicionalno jed, ki je v bistvu neke vrste juha s kuhanim kosi ovčje glave. Vsekakor zanimiv okus.
Po zajtrku pa sva se odpravila v najin hotel v Shirazu s prekrižanimi prsti, da bo imel prosto sobo. Nasmehnila se nama je sreča. Niayesh boutique hotel je imel prosto sobo in celo izbirala sva lahko kakšno. Lušten hotel, ima pa zanimiva cene. Soba z lastno kopalnico je 50$, soba z deljeno pa 30$. Nisva pa več imela sreče ob načrtovanju obiska Perzepolisa in poti naprej. Jutri je namreč petek, kar pomeni, da je večina znamenitosti zaprtih. Med njimi tudi Perzepolis. Tako bomo morala za en dan podaljšati bivanje v Shirazu. Zataknilo se nama je tudi pri načrtovanju poti naprej. Sobotni nočni avtobusi za Kerman, od koder bi morala dobiti povezavo za Bam, so bili zasedeni. Tako da v soboto zvečer odhajama v Yazd in od tam v Bam. To bo najino pot sicer podaljšalo za nekaj sto kilometrov. Razdalje v Iranu so namreč gromozanske.
Sva pa danes izkoristila dan za ogled trdnjave iz dinastije Zand (cca. 1750).
In pa za ogled groba pesnika Hafeza, ki je eden največjih iranskih pesnikov.
Dan se tako počasi za naju zaključuje. Za danes nama tako ostane samo še iranska rojstnodnevna zabava.
Kar nama je še ostalo časa, sva ga izkoristila za ogled bazarja. Teheranski bazar je tako gromozanski, da sva v dveh urah, ki sma jih namenila ogledu, uspela videti samo del, kjer prodajajo preproge in blago. Seveda je pa ostalo dovolj časa za falafel.
Nato pa sva krenila na nočni vlak in 14urno vožnjo v Shiraz, tako da sva imela dovolj časa, da si malo ogledujema pokrajino.
Na vlaku sva srečala mlad iranski par, oba študenta, ki sta bila na poti domov za praznike (čez nekaj dni se začne Ramadan). Bila sta zelo prijazna, z nama delila sadje in nama plačala večerjo ter naju na koncu zjutraj še povabila na zajtrk in večerno rojstnodnevno zabavo. Iranci so res noro prijazni in hitro dobiš slabo vest, saj jim ne moreš vrniti prijaznosti, razen da odgovarjaš na njihova vprašanja. Posebej jih zanima, kakšno je evropsko mnenje o njih.
Zjutraj ob prihodu v Shiraz smo se odpeljali v vrt njenega očeta, kjer naju je pričakala prava pojedina. Med drugim sva lahko poskusila tudi njihovo tradicionalno jed, ki je v bistvu neke vrste juha s kuhanim kosi ovčje glave. Vsekakor zanimiv okus.
Po zajtrku pa sva se odpravila v najin hotel v Shirazu s prekrižanimi prsti, da bo imel prosto sobo. Nasmehnila se nama je sreča. Niayesh boutique hotel je imel prosto sobo in celo izbirala sva lahko kakšno. Lušten hotel, ima pa zanimiva cene. Soba z lastno kopalnico je 50$, soba z deljeno pa 30$. Nisva pa več imela sreče ob načrtovanju obiska Perzepolisa in poti naprej. Jutri je namreč petek, kar pomeni, da je večina znamenitosti zaprtih. Med njimi tudi Perzepolis. Tako bomo morala za en dan podaljšati bivanje v Shirazu. Zataknilo se nama je tudi pri načrtovanju poti naprej. Sobotni nočni avtobusi za Kerman, od koder bi morala dobiti povezavo za Bam, so bili zasedeni. Tako da v soboto zvečer odhajama v Yazd in od tam v Bam. To bo najino pot sicer podaljšalo za nekaj sto kilometrov. Razdalje v Iranu so namreč gromozanske.
Sva pa danes izkoristila dan za ogled trdnjave iz dinastije Zand (cca. 1750).
Komentarji
Objavite komentar