Teheran drugič
Za nama je spet nekaj zanimivih dni. Petek sva še izkoristila dan za ogled Tabriza. Med drugim sva zašla tudi na zelo lep park z umetnim jezerom, na sredini katerega je otoček. Zelo pravljična scena, vendar na žalost spet nisva imela sreče z vremenom, saj naju je presenetil dež.
Ko sva predhodno odšla na železniško postajo, pa sva tam srečala slovensko družino. Povedala sta nam, da njuna otroka, vsepovsod lepo sprejmejo in jima želijo podarjati slaščice. Nasploh kaže, da imajo Iranci radi otroke, saj sva bila priča kako je na metroju eden izmed potnikov kupil knjigico, ki jo nekdo prodajal sredi vlaka, deklici ki je sedela nekaj sedežev vstran in očitno zgolj zato, da jo je razveselil.
Iz petka na soboto sva tako z nočnim vlakom odšla v Teheran. V Teheranu sva spet poiskala isti hotel kot prvič in odšla na ogled.
Prva postaja je bil grob Imama Khomeinija, glavna figura revolucije 1979. Tja sva odšla z metrojem. Teheranski metro je super zadeva, ki omogoča da za 20 centov potuješ na drugo stran mesta.
Naslednja postaja pa nacionalni draguljarski muzej. V bistvu drago kamenje in zlato iz dobe šahov. Tukaj sva se prvič srečala z varnostnimi ukrepi. Vse stvari sva morala namreč pustiti v omarici in komaj nato te spustijo v kletni trezor.
Ko sva vstopila vanj, sva takoj vedela čemu strogi varnostni ukrepi. Diamantni, zlato, srebro, safirji... Znašla sva se v sobi vredni kar nekaj milijonov. Med drugim imajo dežnik okrašen z diamanti, puško iz zlata in dragega kamenja in verižico z Diamantni v velikosti želoda. Hkrati pa hranijo tudi največji rozasti diamant na svetu. Ko vidiš vse to perverzno zlatnino se hitro zaveš zakaj je prišlo do revolucije.
Nato pa do Milat stolpa, ki je 6 največji telekomunikacijski stolp na svetu. S ploščadi 280m komaj vidiš kako gromozanski je v bistvu 15milijonski Teheran. Ter tudi kako onesnažen je zrak.
Ko sva končala z ogledi je sonce že zašlo. Kar pa v Ramadanu pomeni samo eno. Žari na prostem. Tako sva si spet lahko privoščila kebab in jetrca na žaru. Iranci so nori na žare in kebab. Obstaja ogromno trgovin, ki prodajajo samo opremo za žaljenje.
Danes pa je bil čas za obisk bazarja in nakupovanje spominkov in daril. Teheranski bazar je ogromen labirint, kjer se zlahka zgubiš. Vendar tudi najdeš vse kar je možno. Od svilenih rut do svežih kravjih parklov.
Najin zadnji dan v Iranu se tako izteka. Jutri zgodaj zjutraj naju že čaka odhod na letališče in let v Evropo.
Ko sva predhodno odšla na železniško postajo, pa sva tam srečala slovensko družino. Povedala sta nam, da njuna otroka, vsepovsod lepo sprejmejo in jima želijo podarjati slaščice. Nasploh kaže, da imajo Iranci radi otroke, saj sva bila priča kako je na metroju eden izmed potnikov kupil knjigico, ki jo nekdo prodajal sredi vlaka, deklici ki je sedela nekaj sedežev vstran in očitno zgolj zato, da jo je razveselil.
Iz petka na soboto sva tako z nočnim vlakom odšla v Teheran. V Teheranu sva spet poiskala isti hotel kot prvič in odšla na ogled.
Prva postaja je bil grob Imama Khomeinija, glavna figura revolucije 1979. Tja sva odšla z metrojem. Teheranski metro je super zadeva, ki omogoča da za 20 centov potuješ na drugo stran mesta.
Naslednja postaja pa nacionalni draguljarski muzej. V bistvu drago kamenje in zlato iz dobe šahov. Tukaj sva se prvič srečala z varnostnimi ukrepi. Vse stvari sva morala namreč pustiti v omarici in komaj nato te spustijo v kletni trezor.
Ko sva vstopila vanj, sva takoj vedela čemu strogi varnostni ukrepi. Diamantni, zlato, srebro, safirji... Znašla sva se v sobi vredni kar nekaj milijonov. Med drugim imajo dežnik okrašen z diamanti, puško iz zlata in dragega kamenja in verižico z Diamantni v velikosti želoda. Hkrati pa hranijo tudi največji rozasti diamant na svetu. Ko vidiš vse to perverzno zlatnino se hitro zaveš zakaj je prišlo do revolucije.
Nato pa do Milat stolpa, ki je 6 največji telekomunikacijski stolp na svetu. S ploščadi 280m komaj vidiš kako gromozanski je v bistvu 15milijonski Teheran. Ter tudi kako onesnažen je zrak.
Ko sva končala z ogledi je sonce že zašlo. Kar pa v Ramadanu pomeni samo eno. Žari na prostem. Tako sva si spet lahko privoščila kebab in jetrca na žaru. Iranci so nori na žare in kebab. Obstaja ogromno trgovin, ki prodajajo samo opremo za žaljenje.
Danes pa je bil čas za obisk bazarja in nakupovanje spominkov in daril. Teheranski bazar je ogromen labirint, kjer se zlahka zgubiš. Vendar tudi najdeš vse kar je možno. Od svilenih rut do svežih kravjih parklov.
Najin zadnji dan v Iranu se tako izteka. Jutri zgodaj zjutraj naju že čaka odhod na letališče in let v Evropo.
Komentarji
Objavite komentar