Piknik v Esfehanu
Dva dni sva še preživela v Esfahanu. Od vseh mest do sedaj, nama je bil Esfahan najbolj všeč.
Najbolj zanimiv je trg v centru, ki je tudi središče dogajanja. Tam se nahaja tudi palača in dve mošeji iz 16.stoletja.
Arhitektura je seveda čudovita. Na žalost sedaj veliko prenavljajo. Na sploh se zdi, da v Iranu vsepovsod nekaj gradijo in dograjujejo. Denarja za infrastrukturne projekte očitno ne manjka. V Esfahanu, na primer, so sredi gradnje metroja, glavna avenija sicer zaradi gradnje na žalost pride manj do izraza.
Ob Ramadanu se Iranci postijo od sončnega vzhoda do zahoda (v teoriji, v praksi na skrivaj jih veliko vedno nekaj zoba ali pa "zbolijo", ker so bolniki upravičeni od posta). Zvečer pa se začnejo zbirati na glavnem trgu, kamor si prinesejo kupe hrane, čaja, žarov, plinskih gorilnikov in sladkarij. Odločila sva se, da boma tudi midva sledila tradiciji. Kupila sva si njihov kruh (spominja na veliko palačinko) in omako. Skupaj z drugimi sva na trgu nestrpno čakala na sončni zahod. Kakor hitro je sonce zašlo se je zaslišalo žvrketanje par tisoč krožnikov in zadišalo je po žaru. Večeri v Ramadanu so tukaj kot en ogromen piknik, ki se ga na enkrat udeleži več tisoč ljudi. Zbiranje traja vse od sedmih naprej, druženje pa vsaj do enajstih ali še dlje. Vzdušje pa je res neverjetno pozitivno. Ljudje se družijo, delajo selfieje (tukaj so nori na selfije), smejijo, med seboj delijo hrano. Z besedami je težko opisati, vsekakor pa to spada med must see dogodke v življenju.
Danes dopoldne sva si še tako ogledala zadnjo mošejo na trgu, popoldne pa sva preživela v atriju najinega hostla. Opoldne postane namreč neverjetno vroče. Danes je tukaj preko 35stopinj.
Opoldneve ponavadi tako preživiva v hotelskih atrijih ali čajnicah.
Trenutno sva si privoščila eno izmed njihovih brezalkoholnih piv. V Iranu ni alkohola, imajo pa velik izbor okusnih brezalkoholnih piv. Od takih z okusom tropskih sadežev, do čisto pravih nefiltriranih brezalkoholnih piv.
Danes popoldne si še boma ogledala katedralo v armenski četrti in zoroastrski tempelj ognja.
Nato pa nočni bus do 550 km oddaljenega Qazvina, kjer se nahaja tudi grad Alamut iz romana Vladimirja Bartola.
Nočni busi so tukaj ugoden način potovanja. Vozovnica za enega znese 300.000 Rialov, kar je manj kot 10eur. Nočni busi so označeni kot VIP, imajo večje sedeže kot naši in so mišljeni kot spalni busi; prav tako z nočnim busom ne izgubiva dneva zaradi potovanja.
Najino potovanje se je tako prevesilo že v drugo polovico. In po centralnem delu Irana prihaja na vrsto za raziskovanje severozahod.
Najbolj zanimiv je trg v centru, ki je tudi središče dogajanja. Tam se nahaja tudi palača in dve mošeji iz 16.stoletja.
Arhitektura je seveda čudovita. Na žalost sedaj veliko prenavljajo. Na sploh se zdi, da v Iranu vsepovsod nekaj gradijo in dograjujejo. Denarja za infrastrukturne projekte očitno ne manjka. V Esfahanu, na primer, so sredi gradnje metroja, glavna avenija sicer zaradi gradnje na žalost pride manj do izraza.
Ob Ramadanu se Iranci postijo od sončnega vzhoda do zahoda (v teoriji, v praksi na skrivaj jih veliko vedno nekaj zoba ali pa "zbolijo", ker so bolniki upravičeni od posta). Zvečer pa se začnejo zbirati na glavnem trgu, kamor si prinesejo kupe hrane, čaja, žarov, plinskih gorilnikov in sladkarij. Odločila sva se, da boma tudi midva sledila tradiciji. Kupila sva si njihov kruh (spominja na veliko palačinko) in omako. Skupaj z drugimi sva na trgu nestrpno čakala na sončni zahod. Kakor hitro je sonce zašlo se je zaslišalo žvrketanje par tisoč krožnikov in zadišalo je po žaru. Večeri v Ramadanu so tukaj kot en ogromen piknik, ki se ga na enkrat udeleži več tisoč ljudi. Zbiranje traja vse od sedmih naprej, druženje pa vsaj do enajstih ali še dlje. Vzdušje pa je res neverjetno pozitivno. Ljudje se družijo, delajo selfieje (tukaj so nori na selfije), smejijo, med seboj delijo hrano. Z besedami je težko opisati, vsekakor pa to spada med must see dogodke v življenju.
Danes dopoldne sva si še tako ogledala zadnjo mošejo na trgu, popoldne pa sva preživela v atriju najinega hostla. Opoldne postane namreč neverjetno vroče. Danes je tukaj preko 35stopinj.
Opoldneve ponavadi tako preživiva v hotelskih atrijih ali čajnicah.
Trenutno sva si privoščila eno izmed njihovih brezalkoholnih piv. V Iranu ni alkohola, imajo pa velik izbor okusnih brezalkoholnih piv. Od takih z okusom tropskih sadežev, do čisto pravih nefiltriranih brezalkoholnih piv.
Danes popoldne si še boma ogledala katedralo v armenski četrti in zoroastrski tempelj ognja.
Nato pa nočni bus do 550 km oddaljenega Qazvina, kjer se nahaja tudi grad Alamut iz romana Vladimirja Bartola.
Nočni busi so tukaj ugoden način potovanja. Vozovnica za enega znese 300.000 Rialov, kar je manj kot 10eur. Nočni busi so označeni kot VIP, imajo večje sedeže kot naši in so mišljeni kot spalni busi; prav tako z nočnim busom ne izgubiva dneva zaradi potovanja.
Najino potovanje se je tako prevesilo že v drugo polovico. In po centralnem delu Irana prihaja na vrsto za raziskovanje severozahod.
Komentarji
Objavite komentar