Perzepolis in še malo Shiraza
Spet sta za nama dva zanimiva dneva. Včeraj na praznik sva izkoristila dan za ogled mošeje Shahcheragh, kjer je pokopan mlajši brat enega izmed imamov. Tukaj priznam, da sem prvič občutil strah. Ob vhodu sva se seveda morala ločiti, ker obstaja ločen vhod za ženske in moške. Napotili so me na klopco, kjer so me začeli spraševati vprašanja od kod sem, kaj tukaj delam... Po walki-talkiju so nato nekaj sporočili naprej. V strašil sem se, da sem kaj povedal narobe in boma sedaj padla v težave. Po nekaj minutah pa je prispel nasmejan mednarodni vodič, ki mi je povedal, da je on odgovoren za tuje turiste, da jim razkaže svetišče. Seveda popolnoma brezplačno. Počutil sem se osramočenega, zaradi mojega napačnega predvidevanja, ki je bilo seveda plod nezavednih predstav, ki jih zahodnjaki nosimo s sabo.
Sama mošeja je znotraj veličastna. Notranjost je opremljena z barvnim steklom, stene in strop pa so pokrite z ogledali. Neverjetno.
Ker nama je še včeraj ostalo obilo časa, sva se odločila, da boma upoštevala star latinski rek: "Carpe diem".
Tako sva si privoščila tradicionalno kosilo, in nato šišo, metin čaj, juice iz sveže stisnjene melone in tradicionalen sladoled iz Shiraza in to na terasi z razgledom na Shiraz.
Danes pa sva odšla na ogled Perzepolisa, Necropolisa in Pasargada. Ker vse to predstavlja preko 250km vožnje, sva se odločila, da boma malo lena in boma zaigrala prava turista. Tako sva se naročila na voden ogled, ki ga organizira najin hotel. Malo sva dvomila v ceno 55$ na osebo, ampak vsekakor nisva bila razočarana, saj je bilo v ogled vseh prizorišč vključen še angleški vodič in tradicionalno kosilo.
Perzepolis je veličasten. Z lahkoto si predstavljaš staro slavo, ki jo je imel, preden ga je zažgal Aleksander Uničevalec, kot ga imenujejo Iranci. Zgodovina je odvisna od tega na katerem bregu stojiš.
K Rimu, atenski akropoli, Pompejem, Herkulaneumu sem tako dodal še Perzepolis.
Dan tako zaključujeva na čaju in soku iz granatnega jabolka. Že čez nekaj ur naju čaka vožnja z nočnim avtobusom v Yazd.
Sama mošeja je znotraj veličastna. Notranjost je opremljena z barvnim steklom, stene in strop pa so pokrite z ogledali. Neverjetno.
Tako sva si privoščila tradicionalno kosilo, in nato šišo, metin čaj, juice iz sveže stisnjene melone in tradicionalen sladoled iz Shiraza in to na terasi z razgledom na Shiraz.
Danes pa sva odšla na ogled Perzepolisa, Necropolisa in Pasargada. Ker vse to predstavlja preko 250km vožnje, sva se odločila, da boma malo lena in boma zaigrala prava turista. Tako sva se naročila na voden ogled, ki ga organizira najin hotel. Malo sva dvomila v ceno 55$ na osebo, ampak vsekakor nisva bila razočarana, saj je bilo v ogled vseh prizorišč vključen še angleški vodič in tradicionalno kosilo.
Perzepolis je veličasten. Z lahkoto si predstavljaš staro slavo, ki jo je imel, preden ga je zažgal Aleksander Uničevalec, kot ga imenujejo Iranci. Zgodovina je odvisna od tega na katerem bregu stojiš.
K Rimu, atenski akropoli, Pompejem, Herkulaneumu sem tako dodal še Perzepolis.
Komentarji
Objavite komentar