Na iranski Koroški
Včeraj zjutraj sva začela pot iz Qazvina iz Rasht.
Na poti pa eno izmed večjih presenečenj v Iranu. Dež. Lilo je kot iz škafa. Malo sva bila v skrbeh, saj sabo nimamo nič oblačil odpornih na vodo. Najine skrbi so bile odveč, saj ko sva prispela v Rasht, ni bilo več sledu o dežju.
Najina naslednja točka je bila vas Masuleh. V to vas ni javnih prevozov, zato sva se si poiskala taksi in krenila na 60km pot.
Kmalu sva ugotovila, da pokrajina spominja na pot iz Maribora na Koroško. Gozdnato, ruralno in hribovito območje. Največja razlika so bile plantaže čaja ob poti.
In potem cilj. Vas Masuleh. Najbolj znana med iranskimi stopničastimi vasmi, kjer je streha hiše ploščad hiše, ki je naj njo. Ta vas je priljubljena destilacije domačih iranskih turistov, zato tukaj ni hotelov temveč številni apartmaji.
Vas je sicer kar malce skomercializirana. Vendar ne v evropsko smer, temveč iransko. Tako so bile tukaj številne stojnice za nakup spominkov in iranske restavracije. Po nekaj dneh hitenja in voženj, se nama je seveda prilegel manjši počitek v idilični vasi.
Seveda je bil to tudi čas za preizkušanje lokalnih specialitet. Med drugim ribe (bližina kaspijskega morja) in jagenjčkovih polpetov.
Z včerašnjim taksistom sva bila dogovorjena, da naju pride iskat še danes, za prevoz nazaj v Rasht. Tokrat nama je predstavil še ženo in kupil vrsto lokalnega peciva. V Iranu so prijazni še taksisti.
Sedaj pa spet na nočnem avtobusu. Naslednja točka: Tabriz.
Na poti pa eno izmed večjih presenečenj v Iranu. Dež. Lilo je kot iz škafa. Malo sva bila v skrbeh, saj sabo nimamo nič oblačil odpornih na vodo. Najine skrbi so bile odveč, saj ko sva prispela v Rasht, ni bilo več sledu o dežju.
Najina naslednja točka je bila vas Masuleh. V to vas ni javnih prevozov, zato sva se si poiskala taksi in krenila na 60km pot.
Kmalu sva ugotovila, da pokrajina spominja na pot iz Maribora na Koroško. Gozdnato, ruralno in hribovito območje. Največja razlika so bile plantaže čaja ob poti.
In potem cilj. Vas Masuleh. Najbolj znana med iranskimi stopničastimi vasmi, kjer je streha hiše ploščad hiše, ki je naj njo. Ta vas je priljubljena destilacije domačih iranskih turistov, zato tukaj ni hotelov temveč številni apartmaji.
Vas je sicer kar malce skomercializirana. Vendar ne v evropsko smer, temveč iransko. Tako so bile tukaj številne stojnice za nakup spominkov in iranske restavracije. Po nekaj dneh hitenja in voženj, se nama je seveda prilegel manjši počitek v idilični vasi.
Seveda je bil to tudi čas za preizkušanje lokalnih specialitet. Med drugim ribe (bližina kaspijskega morja) in jagenjčkovih polpetov.
Z včerašnjim taksistom sva bila dogovorjena, da naju pride iskat še danes, za prevoz nazaj v Rasht. Tokrat nama je predstavil še ženo in kupil vrsto lokalnega peciva. V Iranu so prijazni še taksisti.
Sedaj pa spet na nočnem avtobusu. Naslednja točka: Tabriz.
Komentarji
Objavite komentar